Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Sovražni govor na internetu moteč za devet desetin vprašanih

6.2.2017

Izsledki spletnega panela Tržno-raziskovalne agencije GfK potrjujejo, da javnost sovražni govor prepoznava kot izjemno problematično obliko komunikacije.

Pri 1000 članih spletnega panela so raziskovalci GfK najprej preverili, v kolikšni meri sovražni govor ločujejo od drugih oblik spornih komunikacij. Ob izrazu »sovražni govor« je na javno spodbujanje nasilja zoper določeno skupino ljudi (sovražni govor, kot ga določa 297. člen Kazenskega zakonika) pomislilo 70,1 odstotka vprašanih.

58,7 odstotka vprašanih je ob izazu sovražni govor pomislilo na javno izražanje sovraštva do druge osebe, 28,7 odstotka na to, da je nekdo žalil drugo osebo, 19,6 odstotka pa na to, da je nekdo grozil drugi osebi. 22,5 odstotka vprašanih je pod tem izrazom razumelo uporabo neprimernih besed, ki sicer niso usmerjene zoper druge osebe.

Kar 89,4 odstotka vprašanih je dejalo, da jih sovražni govor na internetu moti, od tega 71,5 odstotka, da jih moti zelo  - toliko jih je izbralo stopnjo 5 na lestvici od 1 do 5. Povprečje je sicer znašalo 4,56.

Po raziskavi sovražnemu govoru na internetu po stopnji motečnosti sledijo grožnje (4,55), žaljivke (4,34) ter neprimerne in vulgarne besede (4,13).

Vir: GfK Slovenija (oktober 2016)

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov