Danes, 21. marca, obeležujemo mednarodni dan boja proti rasni diskriminaciji. Združeni narodi so ga razglasili leta 1966, šest let po pokolu v mestu Sharpeville v Južnoafriški republiki. Letos so ob tej priložnosti opozorili, da politika sprožanja delitev in retorika nestrpnosti targetira rasne, etnične, jezikovne in verske manjšine, in migrante in begunce, ter da imata strah in sovraštvo resnične posledice. Kot temo letošnjega dneva so tako poudarili boj proti rasističnemu profiliranju in spodbujanju k sovraštvu v kontekstu migracij.
Strm porast sovražnega govora proti migrantom, beguncem in pripadnikom islamske veroizpovedi od začetka prebežniške krize v drugi polovici leta 2015 opažamo tudi na prijavni točki za prijavo nezakonitih internetnih vsebin Spletno oko. Med domnevno nezakonitimi primeri sovražnega govora je bilo lani 52 odstotkov takih, kjer je bil govor uperjen proti navedenim družbenim skupinam. Leta 2015 je bilo teh primerov kar 75 odstotkov oziroma tri četrtine vseh.
Sovražni govor vse bolj moteč
Zaradi pogostega izražanja predsodkov in žaljenja manjšin v javnosti ter še vedno razširjenega izražanja nasilnega sovražnega govora na spletnih portalih in družbenih omrežjih se lahko zazdi, da tudi javnost sama v teh pojavih ne vidi težave. Nasproten trend nakazujejo odgovori na anketna vprašanja, ki jih je na pobudo sodelavcev Fakultete za družbene vede oktobra lani v svoj spletni panel vključila Tržno-raziskovalna agencija GfK. Kar 90 odstotkov vprašanih je namreč odgovorilo, da jih sovražni govor (oziroma »Javno spodbujanje sovraštva zoper določene skupine ljudi ali njihove pripadnike«) na internetu moti. Od tega je kar 72 odstotkov vprašanih dejalo, da jih ta pojav moti zelo - toliko jih je namreč v anketi izbralo stopnjo 5 na lestvici od 1 do 5.
V povprečju je bil sovražni govor po oktobrski raziskavi za anketirance moteč za 15 odstotkov bolj, kot pred petimi leti, ko je bila že izvedena anketa z enakimi vprašanji. V tem obdobju je sicer porastlo tudi nestrinjanje z drugimi oblikami spornega govora.
Boljše razumevanje termina »sovražni govor«
V okviru ankete smo ponovno preverjali tudi razumevanje termina »sovražni govor« v javnosti. Odgovor: »Nekdo je javno spodbujal nasilje zoper določeno skupino ljudi,« ki je do določene mere usklajen s pravno definicijo kaznivega sovražnega govora (297. člen Kazenskega zakonika), je tokrat izbralo 70, pred petimi leti pa 65 odstotkov respondentov. Nekoliko boljše razumevanje koncepta sovražnega govora v javnosti potrjuje tudi občutno manjši delež tistih, ki so kot sovražni govor razumeli grožnje in žaljivke.
Sovražni govor sicer razumemo tudi kot širši družbeni pojav spodbujanja nestrpnosti proti deprivilegiranim skupinam in ne zgolj v omejeni obliki javnega spodbujanja nasilja proti določeni skupini. V zadnjem času beležimo strm porast deleža tovrstnih prijav na Spletno oko – leta 2014 jih je bilo 13, leta 2015 27, lani pa 34 odstotkov vseh prijavljenih primerov. Hkrati beležimo manj prijav, ki jih niti v tem širšem smislu ne moremo uvrstiti v sovražni govor (grožnje, žalitve …). Tudi to tako potrjuje boljše razumevanje koncepta sovražnega govora v slovenski javnosti.
Za omejevanje sovražnega govora potrebno usklajeno delovanje na številnih področjih
Večje razumevanje sovražnega govora vidimo kot pomemben korak na poti k njegovemu zamejevanju in odpravljanju. Prav tako pomembno je, da imamo pri tem na voljo pregled stanja in oceno vsega, kar je na tem področju že bilo narejenega. Lani je bil tudi s tem namenom v okviru projekta »Z (od)govorom nad sovražni govor« en tak pregled že narejen – rezultat je publikacija »Sovražni govor v Republiki Sloveniji: Pregled stanja«. V okviru istega projekta je bil pripravljen tudi akcijski načrt, ki vsebuje predloge za ukrepe v smeri preprečevanja sovražnega govora. Oba dokumenta nakazujeta nujo po usklajenem delovanju številnih akterjev na različnih področjih.
Vir: GfK Slovenija (oktober 2016), Zaznava sovražnega govora na slovenskem spletu
