Konec maja 2016 so Evropska komisija ter ameriške družbe Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft podpisale kodeks ravnanja o nezakonitem sovražnem govoru na spletu. S tem so se med drugim zavezale, da bodo večino zahtevkov za odstranitev nelegalnega sovražnega govora na svojih strežnikih obravnavale v manj kot 24 urah po prijavi ter da bodo, v kolikor bo to nujno, odstranile ali onemogočile dostop do takšnih vsebin.
Da bi zagotovila nadzor nad napredkom, je Evropska unija v sodelovanju z 12 nevladnimi organizacijami iz devetih držav izvedla monitoring kodeksa. Nevladne organizacije so podjetjem tekom šestih tednov (med 10. oktobrom in 18. novembrom) posredovale prijave sovražnega govora in nato spremljale njihovo odzivnost. Skupaj so podjetja prejela 556 prijav. Facebook je prijavljene vsebine odstranil v 28,3 odstotkih primerov, Twitter v 19,1 odstotkih primerov, YouTube pa v 48,5 odstotkih primerov. Skoraj polovico prijav so organizacije oddale preko posebnih t.i. »trusted flagger« kanalov, preostale pa prek opcij, ki so na voljo običajnim uporabnikom.
Ločeno smo monitoring po enaki metodologiji v dogovoru z Evropsko komisijo izvedli tudi na prijavni točki za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in domnevno nezakonitega sovražnega govora na internetu Spletno oko. V okviru monitoringa je Spletno oko posredovalo 53 prijav, vse prek kanalov, kjer vsebino lahko prijavijo običajni uporabniki storitev. V veliki večini so se nahajali na družbenem omrežju Facebook. Vsebinsko je z nekaj izjemami šlo za sovražni govor, usmerjen proti prebežnikom oziroma pripadnikom islamske veroizpovedi, komentarji pa so vsebovali pozive k nasilju nad pripadniki teh družbenih skupin.
Zavrnjene vse prijave
Rezultati monitoringa so zaskrbljujoči, saj so prav v vseh 53 primerih ponudniki IT storitev prijave sprva zavrnili. Ena izmed vsebin je bila naknadno odstranjena po nekaj dneh, preostalih 52 pa je bilo meseci dni po oddaji še vedno dostopnih na spletu. V vseh primerih je bilo podano pojasnilo, da prijavljena vsebina ni v nasprotju s pravili skupnosti družbenih omrežij. Ena izmed najbolj verjetnih razlag za tak rezultat je, da se upravitelji družbenih omrežij soočajo z velikimi težavami pri obravnavi prijav v manj razširjenih jezikih.
Optimizem zbuja dejstvo, da so na sestanku v Bruslju, na katerem je Evropska komisija predstavljala rezultate monitoringa, tehnološka podjetja ponovno poudarila svojo zavezanost k izpolnjevanju podpisanega kodeksa. Ali bo to zadostovalo za napredek, bo jasno že kmalu, saj bo v nekaj mesecih izpeljan nov cikel monitoringa. Nadejamo se, da bo nadaljnji trud Spletnega očesa in mednarodnih nevladnih organizacij pripomogel k učinkovitejši obravnavi prijav in k zmanjšanju razlik, ki se trenutno kaže pri obravnavi vsebin v različnih jezikih.
To bi bil vsekakor pomemben korak, saj se je v preteklih dveh letih glavnina skrajnih oblik spletnega sovražnega govora v Sloveniji preselila prav na družbena omrežja. Med primeri domnevno nezakonitega sovražnega govora, ki smo jih na prijavni točki Spletno oko posredovali Policiji, je bilo tako denimo leta 2014 le 14 odstotkov takih, kjer se je sporna vsebina nahajala na družbenih omrežjih, leta 2015 je bilo takih primerov že 57 odstotkov, leta 2016 pa 58 odstotkov.
Potencialno neupravičeno zavrnjene prijave nam lahko posredujete
Glede na opisane očitne težave in omejitve družbenih omrežij pri obravnavi prijav sovražnega govora, javnost pozivamo, da primere prijav sovražnega govora, za katere sumite, da so bile neupravičeno zavrnjene, posredujete na prijavno točko Spletno oko, na elektronski naslov info@spletno-oko.si. Prijave bomo preučili in vas obvestili o naših ugotovitvah.
